Mučenje živali

Vsakodnevno poročanje o šokantnem številu primerov mučenja živali je le vrh ledene gore – večina primerov sploh ni nikoli prijavljena. Najpogosteje se poroča o zlorabi psov, mačk, konjev in živine. Tajne preiskave so razkrile, da je v tovarniških farmah veliko zlorab živali. Ker pa državni zakoni o krutosti slabo ščitijo živino, se poroča le o najbolj šokantnih primerih, le redki pa so tudi prijavljeni in ustrezno kaznovani. Poznamo tudi organizirano mučenje živali. Sem spadajo pasji in petelinji boji ter druge oblike organiziranega krutega ravnanja z živalmi.

Mučenje živali je kaznivo dejanje. V našem Zakonu o zaščiti živali je v 4. členu navedeno, da je mučenje živali »vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju«. Mučenje živali je tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Kazenski zakonik za mučenje živali določa denarne kazni, za hujše oblike mučenja živali pa lahko sledi tudi zaporna kazen.

Kdo zlorablja živali?

Krutost in zanemarjanje presegata vse družbene in ekonomske meje, po poročanju medijev pa je zloraba živali pogosta tako na podeželju kot v mestih. Namerno kruto ravnanje z živalmi je tudi močno povezano z drugimi kaznivimi dejanji, vključno z nasiljem nad ljudmi. Tudi oboleli za motnjo kopičenja lahko močno zanemarjajo živali, saj jim ne morejo zagotoviti ustrezne oskrbe, ker jih imajo preveliko število. Raziskave kažejo, da so med tistimi, ki namerno zlorabljajo živali, večinoma moški, mlajši od 30 let, medtem ko so med tistimi, ki se ukvarjajo s kopičenjem živali, pogosteje ženske, starejše od 60 let.

Kljub današnjemu sodobnemu življenju se mučenja živali žal še vedno dogaja. Velikokrat stran od naših oči, redkokdaj pa pred našimi očmi. Ko nekoga vidimo da muči žival je potrebno ukrepati. Mnogi ljudje ne prijavijo mučenja živali. Verjetno se zaradi šoka, ki ga tisti trenutek doživijo, raje obrnejo proč in zbežijo. Danes je ozaveščanje o mučenju  živali zelo velika, vendar še vseeno veliko ljudi ne prijavi mučenja. Menijo, da to ni njihov problem ali pa upajo, da se bo sčasoma situacija sama od sebe uredila. Nekateri se ne želijo zameriti osebi, ki muči žival in raje odkorakajo stran in se naredijo kot da ni nič narobe. Žival pa medtem zelo trpi privezana na verigo pred hišo, brez vode in hrane poleti na vročem soncu, pozimi pa na mrazu brez zavetja, kamor bi se lahko skrila. Po vrhu tega pa še pretepena in mučena, brez čutečega človeka ob sebi in nikogar, ki bi jo rešil. Ljudje tudi zavržejo žival, ker ne morejo več skrbeti zanjo ali pa jo enostavno več ne želijo imeti.

KAKO UKREPATI?

Vedno, ko se znajdemo v takšni situaciji, da smo priča mučenju živali se moramo zavedati, da lahko s tem, ko prijavimo mučenje odrešimo žival muk in rešimo njeno življenje. 

V prijavi je treba navesti točno lokacijo, opis dogajanja, mučenja in okoliščine ter če se le da, navesti tudi podatke o lastniku in pridobiti foto ali video material. Vsaka prijava je seveda anonimna. Veterinarska inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Primerna kazen za kršitelja se določi glede na prekršek, ki ga je storil. 

Navodila za prijavo mučenja živali: 

  • Če ste priča kakršnemukoli mučenju živali najprej opozorite lastnika živali, če je to le mogoče;
  • Če se stanje ne izboljša potem, ko ste opozorili lastnika živali, se obrnite na pristojni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). 
  • Lahko pokličete tudi policijo, saj je delno pristojna za pomoč v primeru mučenja živali;
  • Za nujne primere, ki se dogajajo izven uradnih ur in ne morejo čakati na naslednji dan( v primeru, da bi lahko žival do naslednjega dne poginila), je 24ur dežurni veterinarski inšpektor. Kontakt dobite na številki 112. 

Če ste prijavili mučenje živali, imate tudi možnost in pravico do informacije, kako se je situacija mučenja živali rešila, vendar morate to navesti ob prijavi. Ponavadi inšpekcije bolje opravijo svoje delo ob »nadzoru« prijavitelja. O situaciji se lahko posvetujete tudi z društvom za zaščito živali, vendar pa morate vedeti, da žal nimajo zakonskih pooblastil za ukrepanje v primerih mučenja živali. Društva se v veliki večini odzovejo tako, da si tudi sama ogledajo mučenje živali in spišejo prijavo za veterinarsko inšpekcijo. Tudi če pri prijavi mučenja živali potrebujete pomoč vam bodo z veseljem pomagali.

Kaj lahko prijavimo? 

Predmet prijave je lahko kakršnokoli zanemarjanje, trpinčenje, omejitev gibanja, opustitev nege, puščanje živali v vročem avtu, puščanje živali na mrazu ali vročini  in ne zagotavljanje hrane, vode, zavetja in ustreznega zdravljenja, ki ga žival potrebuje. Tudi dresiranje na način, ki živali povzroča strah in celo bolečine, kakršnekoli siljenje in preobremenjevanje je predmet mučenja živali, ki ga je treba prijaviti. 

POSKUSI NA ŽIVALIH

Rada bi še izpostavila drugo kruto stran mučenja živali, ki pa je nevidna našim očem – to je nepotrebno testiranje produktov na živalih.

Vsako leto v laboratorijih ubijejo več milijonov živali, vključno z mišmi, podganami, žabami, psi, mačkami, kunci, hrčki, morskimi prašički, opicami, ribami in pticami, za pouk biologije, medicinsko usposabljanje, radovedne poskuse ter testiranje kemikalij, zdravil, hrane in kozmetike. Pred smrtjo so živali prisiljene vdihavati strupene hlape, druge so več ur imobilizirane v napravah za omejitev gibanja, nekaterim v lobanjo izvrtajo luknje, drugim  odžagajo kožo ali zdrobijo hrbtenjačo. Poleg mučenja pri samih poskusih so živali v laboratorijih prikrajšane za vse, kar je zanje naravno in pomembno – zaprte so v puste kletke, socialno izolirane in psihično travmatizirane. Nimajo dotika človeške roke, ne poznajo svoje postelje in igrač. Z mislečimi in čutečimi živalmi, ki jih uporabljajo v poskusih, ravnajo slabše kot z laboratorijsko opremo za enkratno uporabo. Poskusi na živalih pa so potratni in nezanesljivi ter res nepotrebni. Ker se živalske vrste med seboj biološko razlikujejo v številnih pomembnih pogledih, je še manj verjetno, da bodo poskusi na živalih prinesli rezultate, ki bi jih bilo mogoče pravilno interpretirati in smiselno uporabiti za človeka.

Zadnje čase se na trgu pojavlja vedno več izdelkov, tako v kozmetični, kot tudi v prehranski industriji, ki so prijazne živalim in jim ne škodujejo na noben način. Ti izdelki so označeni z oznako VEGAN. Vegani se izogibajo izkoriščanju živali na kakršenkoli način. Ne jedo živil, ki so živalskega izvora in se izogibajo izdelkom, ki so testirani na živalih.